Pametni nasveti in pogosta vprašanja

Nekaj nasvetov in odgovorov na pogosto zastavljena vprašanja

Tukaj smo vam pripravili nekaj pametnih nasvetov, ter odgovor na pogosto zastavljena vprašanja v zvezi s klimatskimi napravami.

Veliko je zgodb o legionarski bolezni, ki se širi s klimatsko napravo, je to res?

Legionarsko bolezn povzročajo bakterije Legionella. Bakterije se nahajajo v vseh vrstah vodnih sistemov, vendar so najbolj razširjene v stoječi topli vodi (25-40 ° C). Navadno se bolezen razširi ob zaužitju okužene vode ali ko so kapljice vode, ki vsebuje bakterije, razpršene v zraku. To ni povezano z najbolj modernimi oblikah klimatizacije in rednim vzdrževanjem, ki je bistvenega pomena. Obstajajo primeri okužb, ki so posledica nevzdrževanih klimatskih naprav, vendar so ti redki. Kadar naprava ne deluje dalj časa (med sezonama) se lahko razvijejo tudi druge nevarne bakterije, ki škodujejo predvsem na dihala občutljivim osebam, zato priporočamo vsakoletni redni servis, pri katerem ne le pregledamo delovanje naprave, temveč opravimo tudi dezinfekcijo.

Katera klimatska naprava je najprimernejša za moje potrebe?

Izbira optimalne klimatske naprave je odvisna od različnih faktorjev, kot so:

  • želje in potrebe uporabnika
  • velikosti in namembnosti prostora
  • lego prostora glede na stran neba
  • način prezračevanja
  • velikost in tip steklenih površin
  • kvaliteto izolacije
  • položaj prostora v stavbi (kletni, pritlični, medetažni, mansardni…)
  • možnost izvedbe in izbiro tipa naprave (stenska, talna, stropna, vgradna …)
  • način odvoda kondenza iz prostora (po naravni poti-stalni padec, uporaba črpalke…)
  • prisotnost in število ljudi v prostoru oz. drugih grelnih teles
  • potrebe po hlajenju, gretju, sušenju
Glede na zgoraj naštete dejavnike določimo potrebno moč naprave. Pravilna izbira moči naprave je pomembna za samo delovanje naprave, udobje, porabo električne energije, življensko dobo in podobno. Da dobimo predstavo o vsem tem, se pred izbiro naprave dogovorimo za ogled prostora. Glede na zahteve, potrebe in vaše želje skupaj izberemo primeren tip in model klimatske naprave.

Koliko časa traja montaža klimatske naprave?
To je odvisno od vrste naprave in zahtevnosti montaže. Navadno traja montaža ene naprave med 3 in 10 ur.
Iz klime se širi neprijeten vonj – smrdi! Kaj storiti?
Na klimatski napravi najverjetneje že dalj časa ni bil opravljen servis. Zaradi vlage, ki iz klime odteka kot kondenzirana voda, se je je v klimi zaredila plesen, ki povzroča neprijetne vonjave in širjenje zdravju nevarnih spor, v redkih primerih pa tudi legionele. Potrebno je opraviti servis in izredno dezinfekcijo naprave.
Klima ne hladi oz. greje, zakaj?
Preverite nastavitev na daljinskem upravljalcu in vklopite klimatsko napravo. Počakajte vsaj 5 minut (pri menjavi režima hlajenje / gretje se morajo tlaki izenačiti). Če je nastavitev pravilna, klima pa se ne odziva pokličite serviserja, ki bo ugotovil vzrok napake in jo odpravil.
Lahko servis svoje klime opravim sam?

Sami lahko poskrbite, da se na napravi ne nabira prah - s suho krpo očistite pokrov in masko klimatske naprave ter filtre, ki so pod pokrovom notranje enote, vendar bodite previdni, da jih ne poškodujete. To lahko postorite po potrebi večkrat med sezono. Zelo pomembno pa je, da vašo klimatsko napravo vsaj enkrat na leto pregleda stokovnjak, ki bo opravil čiščenje izmenjevalcev in dezinfekcijo, preveril temperaturo izpiha, odvod kondenza, delovanje elektro motorjev in drugih električnih komponent. Preveril bo tudi tlak plina v sistemu in ga po potrebi dopolnil. Slednje je zelo pomembno, saj lahko kompresor, ki je 'srce klimatske naprave' odpove, če klima deluje s prenizkim tlakom plina. Temu se vsekakor želite izogniti, saj je v marsikaterem primeru ceneje zamenjati klimatsko napravo kot menjati kompresor. Dobro vzdrževana klimatska naprava porabi manj električne energije.

Kakšna je razlika med inverter in klasično klimatsko napravo?

Kompresor inverter klima naprave ima zvezno regulacijo, zato lahko spreminja število vrtljajev. S spreminjanjem števila vrtljajev prilagaja (povečuje oz. znižuje) moč hlajenja/gretja glede na trenutne potrebe. Tako omogoča hitro doseganje nastavljene temperature in manjše nihanje le-te, tiho delovanje v nizkih vrtljajih in manjšo porabo električne energije, predvsem pa vam omogoča udobnejše bivanje v prostoru, saj prilagaja temperaturo izpiha, s tem pa je tudi manjša možnost prehlada. Kompresor klasične klima naprave deluje na principu vklop-izklop (primer: hladilnik). Ko senzorji temperature zaznajo spremembo temperature izven nastavljenih vrednosti, se kompresor vklopi in deluje s polno močjo dokler ne doseže nastavljene temperature, nato se izklopi. Poraba energije je večja, udobje pa manjše kot pri inverterski napravi.

Kako nastaviti temperaturo klimatske naprave?

Človeška storilnost je odvisna od pogojev bivanja (temperatura, relativna vlažnost, hrup...), vendar moramo biti pri tem pozorni. Poleti je priporočljiva maksimalna razlika med zunanjo in notranjo temperaturo okrog 8°C. Če je razlika večja, se lahko zgodi, da se bomo poleti pri prehajanju iz vroče zunanjosti v hladno notranjost prehladili. Zato bodite previdni pri uporabi vaše klimatske naprave. Če je prostor pregret ga ohladimo v naši odsotnosti (nastavimo časovnik za vklop). Nastavimo želeno temperaturo, ki jo želimo vzdrževati, nikakor pa klime ne vklapljajmo za kratek čas in z nastavljeno najnižjo temperaturo in potem  Inverter klimatske naprave so zdravju prijaznejše!

Kaj je izkoristek klimatske naprave?
IZKORISTEK = proizvedena toplotna oz. hladilna energija / porabljena električna energijaja. (Izkoristek v tem primeru znaša 5=5 kW/1 kW). Električni grelci porabijo več električne energije, kot oddajo toplotne energije( izkoristek je nižji od 1). Torej, ko se odločamo za nakup klimatske naprave, premislimo, ali želimo zrak samo ohlajati in sušiti, ali pa morda želimo v hladnejših obdobjih to isto klimatsko napravo uporabiti za segrevanje zraka.
Kako deluje klimatska naprava?

Klimatska naprava odvzema zrak iz okolice (zunanja enota), s katerim hladi ob kompresiji segret utekočinjen hladilni plin, ta nato po ceveh potuje do uparilnika (notranja enota), kjer ekspandira (preide v plinasto stanje), pri tem pa se mu temperatura močno zniža (odvisno od vrste hladilnega plina, tlaka...). Notranja enota klimatske naprave odvzema zrak iz prostora, ga ohladi, mu odvzame vlago in ga izpiha nazaj v prostor. Hladilni plin ponovno potuje v kompresor, ki je skrit v zunanjem delu klime in cikel se neprestano ponavlja. Pri gretju prostora s klimatsko napravo se cikel obrne in notranja enota klime greje, zunanja pa 'hladi'. Klimatska naprava je pravzaprav toplotna črpalka. Poleti odvzema toploto prostoru (notranjosti) in jo oddaja okolici - torej segreva zunanji zrak. Pozimi pa ta klimatska naprava lahko odvzema toploto okolici pri nižji temperaturi (hladen zrak pri najnižji temperaturi npr. do -15°C) in jo črpa ter oddaja v prostor pri višji temperaturi. Pri tem se porabi samo električna energija za črpanje toplote, ne pa za segrevanje, kot je to na primer pri grelcih. Tako lahko dobimo tudi do 5 kW toplote, porabili pa smo samo 1 kW električne energije.

Zakaj nam je neprijetno, če je relativna vlažnost zraka visoka?
Ob nevihtah pravimo, da je soparno, da zrak pritiska k tlom... To so domači izrazi. Pa poglejmo kaj se dogaja. Človeško telo se ohlaja tako, da izloča znoj. Ko znoj izhlapeva iz površine kože, za to izhlapevanje potrebuje toploto. To toploto (izparilno toploto) tekočina odvzema okolici – telesu - in tako se naše telo ohlaja. Vemo, da nas mokre ponavadi zebe, še posebno če zapiha veter. To je zaradi tega, ker voda izhlapeva iz površine telesa. Če je zrak nasičen z vlago, ne more sprejeti dodatne vlage in naše telo se kljub temu, da se znojimo, ne ohlaja, ker znoj ne izhlapeva ali pa ga izhlapi premalo. Ob nevihti v vlažnem zraku se zelo znojimo kljub temu, da temperatura zraka ni tako visoka ( 20°C do 25°C ). Nasprotno v puščavah ni občutka vročine kljub temu, da je temperatura zraka lahko več kot 40°C. Zrak je v puščavah zelo suh, relativna vlažnost je zelo majhna in vsa vlaga, ki pride z znojem na površino našega telesa, takoj izhlapi in tako ohlaja naše telo. Seveda pa je tu nevarnost dehidracije. Telo namreč izloča velike količine vlage. Se pravi, stopnja vlažnosti zraka vpliva na občutek vročine. Idealna relativna vlažnost zraka je 0d 35 % do 65 %.
Temperatura in vlažnost: zakaj zrak ohladiti in ga pri tem še osušiti?

Najprej razložimo, kaj je relativna vlažnost. Relativna vlažnost izražena v % nam pove koliko vlage lahko zrak še sprejme. Če je relativna vlažnost zraka 100%, zrak ne more več sprejemati vlage. Lahko pa ta isti zrak še sprejme vlago, če mu povišamo temperaturo. In obratno, če zrak ohlajamo se mu relativna vlažnost veča in ko doseže 100%, ne more več sprejemati vlage. Če zrak še bolj ohlajamo se iz njega začne izločati voda v obliki kapljic -v naravi so to megla, oblaki in posledično lahko tudi dež. Primer: dan je lep, brez oblakov, spat gremo v jasno noč, zjutraj pa se zbudimo v megleno jutro. Zakaj? Tekom dneva je v zrak izhlapelo nekaj vlage. Temperatura je bila dokaj visoka. Vlažnost zraka zmerna ( npr. 70 %). V jasni noči se je zrak ohlajal in relativna vlažnost je naraščala. Ko je presegla vrednost 100 %, se je iz zraka izločila voda v obliki drobnih kapljic – megla, rosa,... Torej se absolutna količina vode v zraku ponoči z ohlajanjem ni povečala, pač pa se je sposobnost sprejemanja vlage zmanjšala (relativna vlažnost zraka je naraščala). Čez dan sonce ogreva ozračje in segret zrak je sposoben prejeti vlago – relativna vlažnost pada in megla dopoldne izgine.